30. jun. 2014

Zakaj pobijate polže?

Poznam gospoda, ki vsak večer z motiko v roki na svojem dvorišču pokonča nemalo število rdečih polžev. Neka druga gospa polže v vedru dobesedno prekuhava na žgočem soncu, tretja jih nabada na ražnjič palčke, zapiči na vrt in z njihovim vonjem odganja ostale. Moja pokojna babica jih je solila in je tem bitjem privoščila dokazano dolgotrajno umiranje. 

In ugotavljam, da imajo potem takem tele polži z ljudmi cel križ. 
In ljudje s polži, vsekakor.  





Potem pogledam našo solato, poleg nje pa obilje bučk, paradižnik, pa kumare, blitvo, krompir, peteršilj, pa sončnice in vse tiste rože in seveda vse ostalo. 
Ob dejstvu, da ta naša solata živi v sožitju s kakimi 50, 70, mogoče celo večimi rdečimi polži, srnami iz bližnjega gozda, ušmi, vegetarijanskimi voluharji, celo divji zajec se je preselil ob nas odkar imamo kunce, moji bramorji mi ustrahujejo otroke hehe (lumpi, še zmeraj se jih bojita), pa sem se zadnjič vprašala, v čem je pravzaprav trik? 
Nikoli ne pobijem ne polža, ne voluharja, ne bramorja, pa nam leto za letom solata in ostala zelenjava že iz ušes raste! 
Ne, ne more biti vse samo v dobri karmi... 
No, tudi ni. 




















Zato zavoljo polžev - tukaj je nekaj mojih osebnih nasvetov, kako se znebiti polžev na vrtu oziroma kako ohraniti ustrezno razmerje z njimi na vrtu (beri - večina zelenjave nam, ostalo živalim), nekaj humanih in prijaznejših pa posredujem tudi iz najnovejše izdaje priljubljene knjige Miše Pušenjak - Zelenjavni vrt.   


1. Moje gredice niso nikoli popolnoma oplete. 
Med njimi je prava mera plevela, ki je izvorno nastal kot posledica pomanjkanja časa, danes pa je tam namenoma. In ta doza plevela pomaga. Kajti polž bo z veseljem pomalical regrat ali kaj drugega namesto solate. Morda celo raje. Takšna gredica je tudi bolj naravna, kajti nikjer v naravi ne boste našli restline, ki bo rastla v opletem prostoru, nezaščitena in na ogled vsem. Rastline so v naravi zaščitene druga z drugo. 





2. Gredice so zasejane mešano. To pomeni, da danes solato za kosilo nabiram med brokolijem, berivko med paradižnikom, kolerabica je tudi nekje vmes, peteršilj iščem med bučkami, blitvo pa med grahom, korenček med krompirjem, edino česen ima svojo gredo, ampak česen..ta ruski penicilin pravzaprav skoraj nima sovražnikov (izjema čebulna muha). Torej nikoli ne zasejem celotne grede z eno kulturo. In deluje. 



3. Polži imajo radi mačje brikete, brikete od kuncev, kokoši. Slednje sem odkrila nenamensko (ko so se mi sklede raztrosile). Se pravi, če ob robu gredice nasujete nekaj takih briketov, bodo jedli njih, ne vaše solate ali karkoli vas že skrbi. Polže sicer privlačijo žametnice, hoste, hren (M.Pušenjak), pa tudi rezina surovega krompirja, bananin olupek. Zato jih boste veliko našli na / v kompostu. Ravno iz tega razloga komposta ni priporočljivo imeti zraven gred. Tudi naš kompost je na povsem drugem koncu. 

Zgoraj našteti ukrepi brez nadaljnega zadoščajo pri nas. Spodaj pa je še nekaj namigov. 

4. Polži ne marajo bakra, po njem ne morejo lesti, namesto bakrenih trakov, ki jih lahko kupite v trgovini, lahko vzamete tudi ograjo iz pleha ali več starih žlebov recimo). 
V tujini so takšne ograje že praksa. Seveda so ograje drage, ampak koliko stane pa najnovejša obleka, ki ste jo kupili? Ali bencin? Ali počitnice? Prioritete pravim jaz. 
S takšnimi ograjicami potem ogradite posamezno gredico, potem je treba še nekaj časa vztrajno nositi polže ven, ker so znotraj ograje bili verjetno še majhni in jih niste opazili in čez čas jih nimate več. Spletna stran v Sloveniji: TRGOVINA , V TUJINI 
















5. Učinkovito se boste polžev znebili, če jih boste pobrali v vedro in odnesli v gozd recimo. 

6. Okoli gredic lahko posujete snovi, ki jim onemogočajo gibanje tja: kamena moka, žagovina, apnena moka (M. Pušenjak). Plast snovi naj bo debela za širino dlani. Plast obnavljamo, zlasti po dežju, da je učinkovita. Polže odvrača listje naslednjih rastlin: gozdna praprot, bezeg, vratič, preslica, rman, tuja ali klek. Naberemo listje in postavimo kot zastirko. Polže odrvačajo kalifornijski mak, črnika/nigella, kapucinke, glavinec oz. centaurea, kozmeja oz cosmos sulfereus, vrtni ognjič, iberis, grobelnik, suhe rože, čebula, česen, žajbelj, timijan. 

7. Med gredice zasujemo ali okoli gredic posujemo belo gorjušico (Sinapis alba), ki s svojimi izločki zadržuje polže stran od gredic (M. Pušenjak)

8. V veliko pomoč pa so seveda naravni sovražniki polžev. 
Boj za obstanek polži bijejo z ježi, krastačo, slepcem. 
Zlasti krastača je pri nas najmanj poznana v tej svoji vlogi. 
V Avstriji postavljajo celo hišice za krastače, jim urejajo vodne motive na vrtu. Krastače so namreč teritorialci, več let lahko živijo na istem območju, na noč pa lahko pojedo do svoje teže polžev. Če v spletne iskalnike vpišete FROSCH-und KRÖTEN-HAUS boste našli serijo idej, hišico brez težav izdelate tudi sami. 



















Vendar to pomeni, da če imate krastačo, ne prebadate kompostnega kupa z vilami pozno jeseni, ko si je ravno uredila prezimovališče v njem (isto velja za slepce), pred kresovanjem pregledate kupe, da v njih ni ježev, ko kosite z nitko, ste pred košnjo pozorni za njihova bivališča v živih mejah. Skratka, tudi zanje je treba skrbeti. 
Mnogo ljudi si v boju s polži omisli račke. Enostavneje je imeti krastačo, verjemite. Boste račkam naredli ribnik, ki ga potrebujejo? Boste zanje skrbeli tudi pozimi? Trgovina z račkami baje iz slednjega razloga raste. Vendar opozarjam, je živo bitje. Kot pes. 

Narava ne pozna instant rešitev. 
Ni recepta iz danes na jutri. 
Je le danes ZA jutri, letos ZA drugo leto. 
Narava je najboljša učiteljica. 
Ne kljubujte ji. Živite z njo. Pa bo! 

11 komentarjev :

  1. Kje pa dobiti krastačo, ki je zaščitena dvoživka? Morda si lahko spomladi pomagamo tako, da ujamemo iz kakšne neobstojne luže nekaj paglavcev in jih v lavorju ali bazenčku na vrtu z algami dohranimo, da se preobrazijo v mlade krastačice - z malo sreče in naše pomoči se jih lahko vzgoji do odraslih živali. Problem je edino, ker sveže žabice potrebujejo veliko majhnih žuželk ali črvičkov za hrano, tu jim lahko prisočimo na pomoč z gojenimi sadnimi mušicami, majhnimi črički ipd. (te žuželke goijo teraristi kot "živo hrano"). Veliko je namreč takih lužic, polnih paglavcev, ki se (pre)pogosto izsušijo in ves zarod propade. Navadna krastača ima črne paglavce (strupene), med paglavci zelene krastače pa najdemo lahko tudi svetlejše primerke.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kje pa dobiti krastačo, ki je zaščitena dvoživka? Morda si lahko spomladi pomagamo tako, da ujamemo iz kakšne neobstojne luže nekaj paglavcev in jih v lavorju ali bazenčku na vrtu z algami dohranimo, da se preobrazijo v mlade krastačice - z malo sreče in naše pomoči se jih lahko vzgoji do odraslih živali. Problem je edino, ker sveže žabice potrebujejo veliko majhnih žuželk ali črvičkov za hrano, tu jim lahko prisočimo na pomoč z gojenimi sadnimi mušicami, majhnimi črički ipd. (te žuželke goijo teraristi kot "živo hrano"). Veliko je namreč takih lužic, polnih paglavcev, ki se (pre)pogosto izsušijo in ves zarod propade. Navadna krastača ima črne paglavce (strupene), med paglavci zelene krastače pa najdemo lahko tudi svetlejše primerke.

    OdgovoriIzbriši
  3. Full dober clanek. Tako resnicen. Zivite z naravo. <3

    OdgovoriIzbriši
  4. Anonimni7/01/2014

    Točka 5 je neodgovoren nasvet, vnašati invazivne tujerodne vrste v naravno okolje je res neprimerno in se ne bi smelo pojaviti kot nasvet nekoga, ki je (menda) ozaveščen v tej smeri.

    OdgovoriIzbriši
  5. Invazivna - neinvazivna, tujerodna - domača vrsta - to so delitve, ki jih postavlja zahodnoevropski človek in ne narava...za dosledno reševanje tega problema bi morali več desetletij nazaj, ko naj bi ti polži z lončnicami in zelenjavo prišli na naša tla...kar se mene tiče, so polži že v naravnem okolju..na travniku, vrtu ali gozdu, razlike ni.

    OdgovoriIzbriši
  6. Lepo.....Pred letom dni sem tudi jaz solila polže...letos pa se je nekaj premaknilo v meni..zdaj jih odnašam stran,ponavadi v gozd ali na travnik....naročila pa sem homeopatske globule,ki jih odganjajo in ne ubijejo...Draga Ksenija zelo si me razveselila s člankom in ker si ,to kar si..objem,Irena.
    p.s.Kakšen nasvet za muhe,razen pajkovih mrež in hitrih tačk muc? ;)

    OdgovoriIzbriši
  7. Irena, za kakšne homeopatske globule gre? Prvič slišim, pomagajo, kako delujejo, kakšen link do opisa vsaj v tujini? Muhe - naj bi pomagal grm vinska rutica..

    OdgovoriIzbriši
  8. Anonimni7/03/2014

    Brez zamere. Rdeči lazarji pri nas nimajo naravnih sovražnikov in so zato invazivna vrsta, ker se nekontrolirano razmnožujejo, ne pa zato, ker si je to izmislil zahodnoevropski človek. Jaz naše domače polže v veseljem pustim ali kvečjemu preselim, če se, tako kot letos, preveč namnožijo. Do rdečih lazarjev pa nisem tako strpen in niti ne mislim biti. Če imaš na vrtu "50, 70, mogoče celo več" rdečih polžev, potem res ni panike. Ko jih pa vsak dan pobereš za trimestno številko, vsak dan, brez izjeme, potem so pa stvari rahlo drugačne. Verjemite, da v takem primeru od zelenjave na vrtu ne ostane nič. Niti zrasti ne utegne, kaj šele da bi jo bilo za nas toliko, da bi skozi ušesa ven gledala in še za polže zraven.

    OdgovoriIzbriši
  9. Nobene zamere, le v razmislek: Kaj boste pa storili z vrsto, ki ji je v dobrih 200.000 letih uspelo uničiti več kot 50% svetovnega gozda? Aja, o človeku govorim...

    OdgovoriIzbriši
  10. Ha ha ha, ta zaden komentar o neki čudni živalski vrsti... namesto smeha bi se sicer lahko tudi zjokal... kar se mene tiče odlično Ksenija... Tako imenovana biodinamika ali permakultura je vsekakor edina pot, Zrela, v pridelavi prehrane. Tudi na naši kmetiji nimamo nobenih težav z nobenimi polži in voluharji in podobno, no medtem nekateri sosedje zapravljajo premoženje za razno razno kemijo da bi se znebili polžev pa bramorjej itd. V našem vrtu, če prištejem še zelenice pa sadno drevje je v bistvu kar velik, nekaj deset tisoč kvadratnih metrov, je stalno prisotno kar nekaj živalstva precej krtov, vuluharji ob jutrih obvezno srne, z ene strani je gozd, polžev kar precej od naših slamnatih do lazarjev in rdečih., pa bramorji pa ježki pa krastače... zelenjavo prodajamo na tržnici pa še nismo imeli nekih težav da bi nam kakšne vrste živali preveč pojedle. Nekaj zelenjave pač gre njim v usta ampak ko sem malo računal je to max 1% ali manj... Ko opazuješ naravo in v prostoru kjer gojiš zelenjavo ustvarjaš ravnovesje z njo se držiš nekih osnovnih naravnih zakonov, tako kot si omenila mešane rastline na gredah, puščamo vsaj nekaj plevela, da raste vmes.. V vrtu naj ne bi manjkale rastlin kot so pelin, baldrijan, bazilika, timijan, bezeg, koriander, šetraj pri fižolu, melisa , regrat, meta, ognjič in tako naprej



    OdgovoriIzbriši
  11. Anonimni7/05/2014

    Plemeniti g.Jelenčič je poskrbel , da je bil sprejet zakon za zaščito velikega vrtnega polža. Zaradi ne pobiranja in odkupa, se je razmnožil na veliko, tako, da sem hodil po njih okrog hiše. Iztrebil sem jih z odnašanjem na breg potoka kakšnih 300 m od naselja, kjer se imajo v senci in vlažnem okolju, luksuzno fino.

    OdgovoriIzbriši