Zgodba o Koki (1.del)

Zgodba o Koki ali zakaj ne maram izraza 'hišni ljubljenček'. 

Naša kokoška po imenu Koki je pravzaprav v slabih dveh mesecih svojega bivanja pri nas postala prava atrakcija. Iz mojega pisanja se vam bo morda zdelo, da je nekaj posebnega: hodi za nami, je nam iz roke, pusti se crkljati in nositi. 

VENDAR, naj vas ne zanese v to smer razmišljanja. 
Ona ni čisto nič posebnega. 
Je samo takšna, kot so vse ostale kure - če povem po domače. 
Le da jih več miljard po svetu nima možnosti, da bi se razvile in bile to, kar so. 
Le da jih mi - ki delimo živali na te in one, ne vidimo, kako živijo svoje nikogar vredno življenje, podrejeno kapitalu. To je naša Koki, ena izmed njih. Nič drugačna. Nič posebnega. 
Le da je pri nas enokovredno in spoštovano bitje, ki ga sprejemamo z vsemi muhami, dobrimi in slabimi dnevi.

V zgoraj napisanem se pravzaprav skriva tudi razlog, zakaj smo jo dobili:) Ne glede na svojo konvencionalno naravo, obožujem facebook in sodobne komunikacijske poti. Zakaj? 

Informacija se dandanes s svetlobno hitrostjo razširi v sliki, besedi in filmu. Dejstva in stvari, ki so bile dolgo zamolčane in očem skrite, pridejo na plan. Hočeš ali nočeš. Nekoč nekje naletiš na fotografijo, filme posnete s skrito kamero itd..Koliko od vas je kdaj obiskalo klavnico? Pogledalo tam živalim v oči. Videlo industrijski obrat mesnopredelovalne industrije? Ali se sprehodilo med kokoši v reji, v kletkah. Kakorkoli, te informacije so me šokirale, ganile in preprosto povedano, ozavestile. In na enem od družinskih sestankov smo meso preprosto črtali z jedilnika. Če rečem, da smo vegetarijanci, ima to nek moderen prizvok. Nočem tega. Smo preprosto ljudje, ki ne jemo mesa. In iz vsega naštetega je sledila logično nadaljevanje - jajca in mleko. O razlogi, zakaj tudi jajca in mleko kdaj drugič. Ampak brez jajc in mleka si življenje vendar težko predstavljam. 

In nastala je dilema (del dileme z mlekom še ni razrešen in še nekaj časa žal ne bo). 

Katera jajca kupiti z družinskim proračunom, ki je zrel za pridobitev vsakotedenske pomoči na Rdečem Križu? Tista iz ekološke reje po 2 in pol eura? Ali 10 jajc veletrgovcev baterijske reje po 1 eur in nekaj. Tukaj se je ustavilo. Stegni se kot je dolga postelja, se reče:) In tako se je znova in znova vnela debata, katera jajca  bomo kupili. Enkrat potem nismo kupili nič, drugič smo se vdali, debata pa je ostajala. 

Dokler nismo na vse skupaj pozabili, odšli delat na otroški sejem v Maribor. In v največji sejemski gužvi me oče, naš dedi, odpelje v svojo garažo in reče - nekaj sem ti prinesel. Ker si tako želela.Da ne bote lačni. In noter je bila, sredi garaže, Koki.

In tukaj se je pravzaprav vse skupaj začelo.