31. jul. 2013

Ko ima Zgodba prednost pred estetiko

Ko sem v stilu Scarlett O'Hara in njenega ''I'll never be hungry again'' (V vrtincu) prijela za lopato in prekopala prvi del naše male njive, so bili vsi okoli mene navdušeni. 




Ko sem malo kasneje navdušeno pripovedovala o tem, da v celem dnevu srečam več srn kot ljudi, so modro molčali.


 Ko me je očaralo po naključju odkrito (prazno) gnezdo voluharice, so samo še molčali. 
In ko sem začela tele nositi v gozd...


In tele majhne požrešne gmote iz listov cvetače na kompost.. 


Ne, niso bili več tiho. In so rekli: Nič ne bo iz tega. Vse bodo pojedli. In vi boste lačni. 

In danes? 
Pridelam toliko, da se grem celo blagovno menjavo! 
Hrane bo tudi za ozimnico.
Vmes nisem spremenila čisto ničesar. 



Ljubim Zgodbe. In jim dajem prednost pred estetiko. Lačni kljuni, ki sem jih vso zimo skrbno hranila s tisoč in enim semenom, se zdaj raje pasejo po krmi v sosedovih hlevih kot da bi prišli po kaj zelenega na moj vrt. In tudi zato moje vrtnice (pa še kaj) nikakor niso najlepše. 


Ne, da niso najlepše. Nekatere so zaradi požrešnih zelenih gmotic celo grde. 


Vendar ljubim vrtnico. Takšna kot je. Sem priča Zgodbi. V kateri se učim. Vanjo se trudim - ne - vmešavati. Gosenice nežno primerm in odnesem. Tako, da je vrtnica v rahli prednosti. In mogoče sem rahlo na njeni strani. Ne pa absolutno. Prednost vsega skupaj je, da sem postala mala enciklopedija za gosenice in njihove metulje. Ljudje smo, saj veste, kakšni. Navdušeni nad metulji. Kot da bi obstajali brez gosenic:) 


Ko stopam po tem čudovitem modrem planetu, se trudim, da v čim manjši meri poškodujem druga bitja. Ne od danes. Od nekdaj. 



Le da se danes tega ne sramujem več. Včasih me je bilo tega mojega sočutja do drugih bitij pravzaprav sram. Kot danes strastna hribolazka se spomnim svojega najstniškega obdobja, ko sem jo prvič mahnila na gorski potep v družbi izkušenih. 
Kaj me je mučilo? A poleg tega, da sem v dar dobila usnjenje čevlje, ki jih po zakonu pragmatičnosti pač nosim še danes, he,he:) 


Mučilo me je to, da smo prečkali skale, številne selitvene poti mravelj in jih ne da bi to opazili pohodili.Nekateri celo namenoma. Ali pri tabornikih jedli kobilice. 


Si predstavljate najstnico, ki jo bolj kot fantje zanimajo bogomolke in kobilice? 
In se namesto z mozolji ukvarja s prenašanjem polžev po dežju? 
Danes pri pohodih pazimo. In kobilice občudujemo.  


Biti otrok je hecna stvar. Spomnim se, ko smo se prvič odpravili na koline. 
In so rekli: prišel je njegov čas. 
Jaz sem si to razlagala po svoje - najbrž je bolan. Ga ne bi raje pozdravili? 
Otroška vprašanja. In odrasli.  
Ki so pač delili živali na te. In one. Pa mi delitev nikoli ni bila jasna. In mi še zmeraj ni.

Danes poslušam in berem v šolskih učbenikih svojih otrok: Živali dajejo meso. Živali dajejo mleko. In poslušam reklame Nori na Poli itd..Živali ničesar ne dajejo. Mi jim jemljemo. In Poli niso piščančki, ki veselo skačejo in odskakljajo v želodčke. Kaj so, ne, tega pravzaprav ne vidite. Ne vidimo. Ker je očem skoraj zarotniško skrito.  

In na vprašanje - nekaj je treba jesti - vam znova ponujam sebe:) In svojo družino. Odkar tudi otroci ne uživajo mesa, so zdravi. Zares. Trkam po lesu (po svoji glavi, he,he). Mogoče jih enkrat letno daje prehlad. To je vse. Sama ne pomnim, kdaj me je kaj mučilo. Najhuje so piki komarjev:) Zdravi smo. In upam si trditi, vsekakor pa verjamem, da je to posledica naših prehranjevalnih navad. Tole je film, h kateremu ogledu vas vabim enkrat ko boste imeli čas. FILM: KLIK

Zatorej. Obstaja nekdo, ki pazi na bitja okoli sebe, tudi na 'škodljiva' živa bitja, pa mu zelenjava kljub temu že iz ušes raste. Obstaja nekdo, ki ne uživa mesa, pa je zdrav kot riba. Če ga ne najdete v svoji okolici, znova preberite moj blog in se spomnite name. In tako zatrdno poznate vsaj enega. 




3 komentarji :

  1. Anonimni7/25/2013

    Preveč časa?

    OdgovoriIzbriši
  2. Definirajte čas..aja,najprej pa sebe 'anonimni' pa si ga nekaj vzamem in vam razložil:)

    OdgovoriIzbriši
  3. blog, ki prinaša vero v srčne ljudi. in domačo zelenjavo. pa v kure in v jajca - takšna pa tista! kup podpore v smer vaše luštne familije!

    OdgovoriIzbriši